Že dlje časa je znano, da maščobe niso slabe; ne le to, dobre so za nas. V zadnjih 30 letih smo torej končno premagali ta mit, da nam maščobe škodijo. Seveda so določene maščobe škodljive, predvsem saturirane (npr. margarina, maslo, razne kreme, itd.). Večino naravnih in neobdelanih maščob pa nam dejansko koristi oz. jih telo potrebuje za normalno delovanje. Bistveno večji sovražnik zdravja je v zadnjih letih postal sladkor, opozarja medicinska stroka.
No, prav. Kaj moram pa sedaj nehati jesti?
Brez skrbi. Kljub temu, da se prehrambena znanost (nutricionistika) ves čas spreminja, je odgovor na tvoje vprašanje pravzaprav vedno enak. Ješ lahko, kar želiš. Vendar v zmernosti. Če se prehranjuješ izključno s pico, dunajskimi zrezki, hamburgerji in pivom ter kokakolo, je logično, da bo tvoja prihodnost vključevala prekomerno telesno težo in verjetno težave s srcem.
Vendar to ni enako, kot če imaš sicer urejeno (zdravo in raznoliko) prehrano, in si občasno privoščiš krof. Ali dva. Samo pazi, da le-temu ne sledi še tretji, četrti, in tako naprej. Ali pa da si zraven ne privoščiš še pol litra sladke gazirane pijače.
Kaj pa sir?
Zadnje študije kažejo, da so se tudi mlečni izdelki poleg maščob po krivem znašli »na tnali«. Veliko študij v zadnjih letih jih namreč povezuje z rakavimi obolenji, srčnimi težavami, diabetesom in podobno. Če pa se odločimo zadevo konkretno raziskati, pa ne najdemo nobene študije, ki bi konkretno in neizpodbitno lahko dokazala to povezavo. V prid mlečnim izdelkom govori tudi Francoski paradoks: Francoska prehrana je tipično zelo bogata z maščobami in tudi mlečnimi izdelki, obenem pa imajo izredno nizko število srčnih bolnikov.
Velja torej enako pravilo kot v prejšnjem odstavku. Nobene potrebe ni, da se povsem odpoveš tvojemu priljubljenemu ementalcu, edamu ali gorgonzoli. Samo – ne pretiravaj.
Dobro, kaj pa proteini? To verjetno ostaja na jedilniku?
Seveda, proteini so ena izmed sestavin, ki jo telo najbolj potrebuje. Vseeno pa so ravno proteini izredno dober primer, zakaj je dajanje nasvetov o prehrani ponavadi zelo nehvaležno opravilo. EU smernice za zdravo prehrano navajajo, da odrasel in zdrav človek potrebuje približno 55g dnevnih proteinov. Ta količina bi naprimer aktivnega moškega (športnika, atleta) pustila lačnega, saj to za njegovo telo preprosto ne zadošča.
Dejstvo je, da je znanost o zdravi prehrani izredno kompleksna zadeva, če se je lotimo natančno. Zdrava dieta, ki je popolnoma prilagojena določeni osebi in ji tudi ustreza, je lahko povsem napačna in neuporabna za drugo osebo, saj imata (lahko):
- Povsem drugačen življenjski slog;
- Različno telesno strukturo;
- V celoti različno športno udejstvovanje (če sploh);
- Druge telesne specifike (npr. alergije);
- Itd.
Najbolj pomembno je torej, da poslušamo in opazujemo svoje telo in svojo prehrano prilagajamo temu. Posplošene prehrambene smernice pogosto vsebujujo napačne ali vsaj nenatančne nasvete.
OK, kaj pa potem vemo, da 100% drži? Potrebujem jasna pravila.
Kot prej omenjeno, se pri nutricionistiki poizkušamo izogniti posploševanju in pavšalnim nasvetom, ki površinsko držijo vodo, ob pogledu od blizu pa razpadejo kot pajčevina.
Vseeno poizkusimo napisati nekaj splošnih pravil, s katerimi ne moremo zgrešiti:
- Pet obrokov dnevno je bolje kot le trije. Sedem je pa še bolje kot trije.
- Polnozrnato testo je skoraj vedno bolj zravo kot belo testo.
- Sveža, nepredelana hrana je skoraj vedno boljša kot obdelana, procesirana hrana.
- Če so v igri prigrizki, naj bodo to sadje ali oreščki.
- Nalepke na hrani kot so »brez maščobe« ali »brez holesterola« lahko tudi lažejo. Preverite sestavine.
- Rdeče meso naj bo izjema.
- Za proteine se poslužujte ribjega, piščančjega in puranjega mesa.
- Tudi karbohidrate potrebuješ, a izogibaj se preprostim: priporočam krompir, rjavi riž in polnozrnate testenine.
Torej, ni potrebe po izogibanju maščob. Ta fama je minila. Domača svinjska mast, naprimer, je po informacijah iz zadnjih let nekaj najbolj zdravega, kar lahko vneseš v svoje telo. Pred leti bi tako trditev zdravniki raztrgali, sedaj pa ji prikimavajo. Ne samo v modi, tudi v zdravstvu in prehrani se očitno zgodovina ponavlja.
